DANIEL ARTIČEK - DANE

Ko mi je delo na CNC stružnici postal rutinsko in sem nekega dne pozorno a naveličano opazoval vrteči se obdelovanec, se je zgodilo. Preblisk. Sedel sem in nekaj časa gledal v zamazano steno, na katero so nekoč neznani delavski poeti pisali svojo meseno in povečini prostaško poezijo in porodila se mi je prva pesmica. "Strugarski bluz"
 

In potem jih je v kratkem nastalo še kakih 80. Zapisal sem jih po vrsti kot so prihajale. To so pesmi brez namere. Nisem jih želel objaviti pa me je prepričala soproga Brigita. Ona ima ponavadi prav. Izšle so leta 2012. Od tistihmal sem nekaj pesmic celo uglasbil (okrog 50 se mi zdi) in izdal prvo zgoščenko (Slep, 2015), ki pa je že pošla.

Tudi knjižice "Vilibaldove povrstnice" je že zmanjkalo. Morda je še par kosov za prijatelje. Nič novega ni v njej a tisto kar je, je prišlo iz moje puste uradniške duše za katero sem mislil, da je sploh nimam več. Delo v proizvodnji jo je spet našlo. Nekje spodaj, zatrpano pod kupom nadutosti, pohlepa, osornosti in ostalega dreka. Vsebina zatorej utegne tudi malce "zadehteti" tistim, ki ste na to občutljivi.

​

Moje e-knjige so brezplačne. Pišite mi in pošljem vam brezplačen PDF izvod e-knjige.